ni še konec, ne

Če si mislu, da sm se naveliču, te morm razočarat. Zadnji post je datiran na 24.4., od takrat pa se nč kej pametnga ni zgodil na vrtu. Par novih bilk je pokukal na plano (buče, kumare, por, brstični o., ...), mandl se je održu pa borovnica cveti, kar pomen, da clo bo kej iz nje. Vreme nam je naklonjeno, sodi za deževnco se počas polnejo. Po današnjem obhodu sem clo že izruval za pest redkvic, a sem jih snedu še preden sm jih uspeu fotografirat...decit

Spet eksotika

Mal sm že nestrpn, k ni nbenga dežja. Zemla je namreč že precej suha in je treba sm pa ke zalit, kar je relativno brezvezno opravilo, a ga je treba opravt. Kokrkol, to brezvezno opravilo je bilo danes popestreno z nenavadnim odkritjem. Med mimgredejšnjim plejenjem (poglej kšn post nazaj, če je pravilno to zapisan) sem naletu na en vonabi plevel in k sm ga izpulu (nasrečo sm to počel z motikco - zrahlaš zemlo, da gre laži nesnaga vn), sm ugotovu, da se je dejansko zasdiu mandelj (!). Srce mi je zaigralo, a hkrati sm se rahlo zasekiru, ker ne vem, a sm ga kej poškodvou al ne. Koko se je znajdu na vrtu, pitaj Jahveja. No potlej sm ga vtaknu nazaj v zemlo na primernejše mesto, upam sam, da se prime.

Slike so bl švoh, kr sm pozabu svoj gsm doma in sm se mogu zadovoljit z nokio.

Dan sta kasnej popestrili še dve dobroti in sicer sm že porezou prvo porcijo kreše...

..(taka lušna mau pikantna je, kot more bit) in pa prva redkev...

....mmmmmm....ajd grem, je vesna lih na ctgju..

P.......e

Oni dan sm se lotu pikiranja. To delo zahteva jeklene živce, ker je treba pazit na mini koreninice sadik, ki se en-dva-tri utrgajo in gre sadika rakom žvižgat. To se še posebi rado zgodi, če kališ v težki zemli, kot sm to pametno storu tut jest. No izkazal se je na konc, da kljub par potrganim koreninam, sadike preživé. Torej ratal mi je spikirat cerka 15 jalapenjov in 15 cayenncov, rdečih in zelenih paprik pa je bol mal, ne vem neki jim ne sede baš karma u fletu (pa tut kasnej na vrtu). V lončelem spikiram po dve sadiki skupaj, ker si to pr papriki lahko prvoščš in je pol pridelk bol obiln. Skratka sadiko tkole previdno iz zemle potegneš (prej zemlo mal zrahlaš al pa si pomagaš s kšno žlico)..

..nakar to ubogo stvar v lonček z zemlo ftakneš.

S presajanjem je sicer tko (vsaj po mojem mišljenju), da je najprej najbol pustit sadike v čim manjših posodah, da se lepo razvije koreninski sistem, nato pa presajat v le kanček večje lonce, ker sicer se v vellih loncih korenine razrastejo, sadika pa bolj klavrno uspeva potpej. Povezavo ugotovte sami, čao.

Nč pusebnga

Te dni nikej dost za počet na vrtu, sm pa ke se mal zalije (to se seveda počne zgodi zjutri al pa zvečer ob hladu), mal opleje, če je sploh kej za oplet, to. Sm pa dons spet eno bero špinače dam prnesu - madona je lepa, drug let bom meu več nje.

Golazen!

No so se že pojavl prvi nebodigatrebi na ribezu. Govora je o listnih ušeh (tistih zelenih), ki se zaredijo takole pod listom in potem le-ta dobi takele gube, k so na pogled zlo neapetitlih. lani sem se jih loteval s pripravkom iz nekega olja, pa se ni preveč obnesl. Letos bom sam naredu pripravk iz žajfnce ter sode bikarbone - bojda je to učinkovito proti vsem sortam uši.Sicer kšnga posebnga škodljivga učinka za ribez nism opazu lani, ampak je gotov bolš, če te golazni ni.

Tkole to zgleda še pod listom.

Odloču sm se, da porežem en del špinače za pojest in populim (ter seveda tut pojem) tist del, kjer je rasla špinača sorte matador, če se ne motm, ker je slabš uspevala kot norvak, pa še plac sm rabu za kumare in buče zasadit. Vn je je pršlo kr eno mercator vrečko, za en kosiu bo.

Tukile prikaz razlike med omenjenima sortama, če sm iskren niti ne vem kera je kera, tko da na dan s predlogi.
Na koncu pa še ena zagonetka in sicer poišči vsiljivca...čus

Slovenska viagra

Na hitrco sm šu čekirat vrt, zapazu pa sm ene čudne zadevšne, za katere sm najprej mislu, da so sončnce, k pa sm jih vn potegnu, se je prikazu takle gomolj.

Mim je lih pršu sosed in reku, da je to neke vrste krompir, k ful visok zraste in ma rumene cvete. Mislu sm si svoje in zadevo hotu vreč u kompost, nakar se sosed razbur, da je to viagra in nej ne mečem stran. Čukast ga pogledam, nakar fotrček navrže še en prilično a-smešn vic o slovenski viagri ter se krohota sam seb. Kislo se nasmehnem in viagro proč zalučam.

Potlej sm vn zruvu še rožmarin, ker je kaput...

..in pa sivko, k me je presenetla s svojim zapletenim koreninskim sistemom. K sm jo na majhne kose za kompost rezu, sm opazu, da so korenine še rahlo sveže, tko da bi loh eventuelno še kej pognal, pa se mi ni dal čakat, zatorej v kompost dano.

Poglej, poglej

Danes prilimam le tole zgovorno slikco, komentar zato ni potreben. Pomeni le to, da bo prva jagoda kmal. Loh pa tut, da jih bo vrag uzeu, če bo premrzlo...

Ful enga štofa

Učer sm biu zmerno do pretežno naklan, zato sm šu potnecialnga mačka zdravt na vrt.

Da ne bo skoz govora o jedilnih in podobnih rastlinah, bom še kej o travi napisu. Pred lopo jo je namreč nekaj kvadratnih metrov, nabavlena je bla kr v unih priročnih rolah, zdej se je pa že lepo tut zrastla z zemlo, kot smo ugotovil v prejšnjih postih. Ko se je stalil sneg in se je mal otoplil, je zelenica zgledala zelo bogo, sm mislu, da se ne bo nikol obnovila, pa sm se zmotu, kot je videt. Spomlad je fino, če travo prezračiš z vilami ali posebnim orodjem (zabadaš vile sistematično sem ter tja), jest sm jo samo ornk pograbu, malce pognojiu, pokrpal in to je blo to. No evo zdej je že zelo lepo barvo dobila, par plevelčkov je vmes, ampak ni sile. Kosiu sm jo že drugič, tega pa se lotm kr z motorko, kr se takele dobi že za par deset evrov na bolhi. Fajn je tut ročna, ampak verjetn stane podobn, pa še mal bl se morš pomujat, zato.

Potlej sm se sprehodu mal skoz gredice in ugotavlov stanje mediteranskih rastlin. Sivka je očitno passe...

..prav tako tut rožmarin. Učer mi je ena frendica rekla, da njej včasih prezim, včasih pa pač ne, je pa bojda fajn, da ga zgodej spomlad postrižeš u nulo. No jest sm že mal zamudu, poleg tega sm si že na par tanjših vejcah skor prste polomu, k mam zaendrek škarje.


No tukajle pa se je že prikazal ene par korenčkov iz unga superduper carrot-band-a.

Meta je že v polnem zagonu, vonj je fenomenalen, prav tako okus.


Iz zemlje je pokukala tut že kolerabica, ne vem, če sm že reku, ampak lan sm jo preveč na gosto posjal in so ble bl miniaturne (čeprou zelo dobre za jest), pa še redčt sm mogu k nor. Letos sm jim dou mal več placa, tko da upam na kej več. Sicer so sveže fine za grickat, po par dneh al pa tednu pa sam še za u župo.

Spet se nism mogu načudit temle rastlincam k so se same zarasle. Prej sm namreč domnevu, da je od kšnih plodov, potlej pa me je med proučevanjem tega čuda razsvetlila mimoidoča mamca z :"Ja kuko so se lepo sončnce zasadile..". Prašu sm jo znova, če je šur, da so to sončnce in je pritrdila. Zgledala je vrtnarka s kilometrino, tko da smi ji pa zaupou. Lani se je sončnc zasadil velik, ampak nism spremlu lih razvoja od semena dalje, tko da mi teli izrastki niso bli domači, mi je pa ta misterij zdej jasn, kr smo taiste lanske izrasle sončnce tut v kompost metal. Sevda sem se teh nebodigatrebov neusmiljeno lotu s puljenjem. Gre za take lepe dolge kalčke, zato me je takoj prešinl, da bi enga zaužiu. Dejansko je biu zlo dobrga okusa in nemudoma sm klicu Mareta, ki je na področju kalčkov res pro.


Mare je moji domnevi, da so sončnični kalčki užitni, pritrdiu in pojasnu, da se tut taki prodajajo, zato sem jih strpal v vrečko.

 Blo jih je kr ene par, naslednjič se jih seveda lotm, ko bodo še čist mejhni, ker sem namreč tele liste mogu stran potrgat, da sm si potlej eno takole izi sulatko naredu. Če bodo mlajši, bom lahko snedel cele. So pa drgač zlo enostavni za pridobivat, tko da se jih komot lotte vzrejat tut doma v teglcu al pa kšnem kalilniku brez zemlje recimo.

Naprej sm zakoraku po vrtu in opazu, da so se prikatzale tut že vse sorte solat..

.med špinačo se je pa znašu en uljez od maline, kar me je rahlo razžalostilo, namreč tovrstne zlomke bo potrebno posekat, ker bojo sicer motle ostali pridelek (nism čist šur ampak to pravm zato, ker se mi zdi, da so te poganjki povezani z osnovnim koreninskim sistemom in zato presajanje vsaj v tej fazi verjetno ni možno).

Skorda nism mogu belivat, da tut ribez praktično cveti.


Prebuja se tut ameriška borovnica, ta pa lan ni preveč uspevala, sej zahteva zlo kislo zemlo (če je biu to razlog), pa se mi s tem ni dal ubadat. Če letos nau nč z njo, jo bom poseku, morbit se pa tut lotm kisanja zemle.

S plevelom nism nameravu utrujat, ker je te nesnage malo morje vrst, pa vseen par besed o njem. No še prej začnem s prvim domnevnim plevelom, k se je kasnej izkazu za hren. Lan se jih je par na divje zasadil in so bli zelo dobri, da ne govorim o tem, da so zaviti v folijo za živila in v hladilniku zdržal ibr doug. No tale nesrečn hren sm kasnej presadiu, ampak ne vem če se tovrstni gomolji pol obdržijo.

No tole je en od nepridipravov, zgleda k en regrat, ma je relativno izi ga odstrant..

..no tole ni plevel, je pa rukola, k pa raste k plevel, ne bom niti omenju, da je je blo lan miljon, okus je biu seveda neprecenljiv...
...pol je tale reč, k zgleda k ena roža, ma je ne rabš na gredicah, zato ven ž njo...

..najbl od tehle zgodnjih primerkov plevela mi gre pa na jetra tale, ga imenuem slak (ne vem če je res), ma tako dolgo in močno korenino, kot je vidt in je zoprn za odstranjevt.

Ne poznam lih teorije, ampak se mi zdi, da je v fazi rasti posevkov/sadik, fajn odstranjevat plevel, ker odžira plac in vse kar zemlja nudi, kasnej ko so bilke zedost močne, pa se mi zdi plevel fajn kot neka zastrirka, kot pravi tut Hirkani na svojm blogu.


Una skrivnostna rastlina od zanč je kot kaže res bučka, sm jo pa mogu presadit, ker majo bučke ogromne liste in na sploh so mega rastline in bi čist zakrila vse ostalo tkole na sred kr ene grede. Mela je že lepo razvit koreninski sistem, zato načeloma ne bi smel bit blema s presaditvijo, čeprou je tik po le-tem zgledala bogo - dela sm se namreč lotu okol 12.00 kar je seveda za to početje čist neprimerna ura, sploh če je vroče, kt je blo dons.

Eh nism mogu iz svoje kože in sm se lotu zasadit še par fižolčkov, čeprou sm že reku, da ga letos nau. Lukne sm naredu s takimle kolcem, merilo pa je bla spet dobra stara dila. Fajn je da pustiš ene 40 centi med vrstami, da ma fžon plac se lepo razrast in delat okusne plode...mmm

Vsazga deneš v svojo jamco, na cerka 10 centi razmaka.

Poleg fižola sm danes še seme jajčevca u zemlo dal, bojda rab velik pozornosti, tko da se mu slabo piše (če sploh požene).

Evo za konc pa še takale primitivna eksel tabelca - kaj sm že zasadiu, česa ne bom, kaj še bom...adios, že tko je predoug post

Peppersi se zbudijo + transplantacija

Danes sta se primerila dva pomembna dogodka. Prvi je tale, viden na spodnji fotki, predbudila se je namreč prva sadika cayennca, pa ravno, ko sm že mislu, da bo očitno rabla tok, kot piše na embalaži od semk. Seme raznoraznih paprik naj bi kalilo cerka 15-20 dni, kot pa lahko vidte po arhivu postov, se je to zgodil že po 9ih dneh. Če se pojav en kalček, bodo zlo hmal seldil še drugi.

Ko začnejo rastline tkole kalit, najprej počakaš, da razvije vsaj kšen listek (recimo klični), nakar zadevo prestaviš na malo več svetlobe (ni treba lih direktn sonce). Če živiš v fletu brez s soncem (ali vsaj kančkom svetlobe) enakomerno obsevanega okna, moraš kalilnike ponavad tkole modificirat - folijo daš na zadnjo stran le-teh (ponavadi je tm temnejši del sobe), kar povzriči odbitek velikega dela svetlobe nazaj v kalilnike še s kontra strani. Pri sadikah se to pozna tako, da so pokončne kot...................prekle seveda. Če tovrstne izboljšave ne napraviš, bodo sadike stremele k svetlobi, in se bojo zlo hitro v višino potegnle, ter se prekucnle in eventuelno tut zlomile...

Torej bom vse sadike paprik in papričic postopoma postavlu na svetlejša mesta, ko bo toplo pa tut vn in ko bodo zares močne tut v zemljo...

Po planiranju zasedbe vseh možnih okenskih polic je prišlo drugo pomembno dejanje tega dne. Presadil sem namreč v enem prvih postov omenjene askadinje. Gre za neko eksotično zadevo in najbrž rab mal bl milo podnebje kot je tule, a pogumno sem jo zasadil, nato pa bo čas pokazu. najprej sm izbrau primerno mesto, odloču pa sm se za enga od kotov zelenice, kjer bo ta bodoči grm/drevo metu najmn sence na gredice (seveda na veličino drevesa zgolj upam).Izbral sem za del trave tut zato, ker je bla tamkaj zlo zdrava, in tako dobil transplantate za bolkj boge dele zelenice. Skopal sem torej takole luknjo...

...pripravil za transplantacijo...

..in notri del ter lično zaprl zadevšno.


Prej omenjenio transplantat trave...

...sm nato uporabu za zafilat bolj boge dele zelenice. Razrezu sm ga kot torto in ga dal v jamice, izkopane na slabih delih in potlej vse skp zatacal in poškropil z vodo. Načeloma bi mogl to delvt.

Stara mati so mimgrede še malo okopali jagode, jz pa badevej še par linij pora posejal in brstičnega ohrovta eno lajno. To bi mogl zadostvt za eno majhno družinco (govorim o cerka 4-5 rastlinah), ker načeloma brstični ohrovt obilno rojeva, razn če ste ohrovtomani...Zdej morm pa fuzbal gledat ajd

Pavza

Evo par dni me ni blo na vrtu (štejte od dneva zadnga posta + 1 dan), zato so me seveda tam pričakala presenečenja. Drug razlog za veselje, pa je dež, ki je mal prej požegnou, kar je blo v zemlo dano.

Tik predn se je zares uscal, sm še par fotk napravu, prva je bla namenjena redkvici, ki je že pokukala iz zemlje. Le-te se ne da zgrešit, ker ma take srčaste liste že od začetka, za razliko od večine drugih rastlin (katere je najti na mojem vrtu, na eksote se pač ne spoznam), ki začnejo nadzemno življenje z dvema kličnima listoma (dvokaličnice) značilnih oblik. Tovrstne liste prepozna vsak balkonski botanik, sicer pa nism čist šur - loh da so to pr redkvi tut klični listki, pod mikroskop jih pač nism daju, ker me bol zanima končni produkt ane. Če koga zanimajo podrobnosti, nej si tole ogleda.

In rešitev tretjine prve nagradne igre je...............luštrk! Itak je udeležba bolj švoh, tko da ne bomo slepomišil, tkoaltko mate pa še drugi dve za ugant. Luštrek je fina stvar, še posebi ko je namočen v kšn domač destilat. Hik! Prouzaprou ravno v trenutku, ko tole tipkam, razmišljam, če ni nemara tole zelena, ampak trdim, da je luštrek, ker je biu lani na skor istem mestu. Če sm se zmotu, bom nagrado vseen sam zaužil...Kokrkol, luštrek je največkrat uporablen kot začimba, v katere jedi paše, pa pogruntite sami

Med obzervacijo in ovohavanjem prejšnje rastline sem zapazil še pognajke kreše - kot kaže jo bo v izobilju, kar je edin prou.

Klele spodi so lepo vidni klični listi, o katerih sem poprej razglabljal. Katera rastlina je to lahko ugibate in dobite uro zastonj okopavanj, če uganete. Osebno menim, da je tole paradajz, ker je tkole lepo skoncentriran na določenih mestih, torej se je lepo sam zasadil iz pozabljenih in zakopanih plodov. Me pa zanima tut, če so takele sadike kej bolkj odporne na funguse, lan je blo tega (fungusa) namreč zelo velik, zdej pa se je iz teh gnilih plodov zasadil na novo. No verjetn ni čist tko s tem, k pr človeku, a upanje obstaja...

Za konec pa še prilimam par stvari o glagolu "opleti", njega spreganje mi je bla do zdej neznanaka, ni mi pa še vedno jasn, a torej glagol "pleti" tut obstaj. Vsekakor je že prvo razumljivo le Marsovcem ali Dolenjcem.