četrtek, 31. marec 2011

Dons..

..je šla u zemlo še rukola in kolerabica. Koleraba podobn k redkvice u vrste, rukolo pa poseješ naokol, to je to..Spodi pa še prejšnje dni potrgan žajbl, lepo posušen in pripravljen za grlo splakovat...

sreda, 30. marec 2011

U izi

Spet me je ogovorila mamca s podobnim pick up line-om kot učeri (sam ne vem če je bla taista), sicer pa na placu nč kej pretreslivga ne dugaja, stara mama in fotr sta naflancala še mal solate in ji postavla še tak šotor, jest pa posjou še mau berivke (nisem je sejal v vrste pač pa kr potresu naokol - pomoje bo tko čis kul)...


..jagode so se zgleda dobr prjele (levo stari nasad, desno flance)...


...tulipani so že uzun...

...načrt se polne, če bo zmankal placa, bomo pač mal hitrej solato jedl.


Ker sem biu utrujen od vsega vznemirjenja, smo mel s tamalo učno uro vrtnarjenja v peskovniku. Levo šefica, na sredin mala (v senci zgleda k en gremlin, se ti ne zdi?) in pa moja malenkost fotografirajoč.


Moja oprava me je rahlo spominjala na Johnny Appleseeda-a, spomnem pa se ga iz ene Dinseyeve knjigice.



Med lenarjenjem se je zgodila še ena zanimiva reč in sicer se je en ptič oglašu kot mobitel (una stara nokia al pa kej tazga) - pomoje je biu kos, ker je daleč najboljša pevka tkole v mestih. 
Na koncu sm si drznu nabrat mal mlade špinačke.Narezal nej bi se jo s škarjami, ker potem ponovno požene, vmes pa sem razmišlu, če bi si za tak namen (rezanje zelenjave) obvladu ene keramične škarje - a to obstaja? Doma sm si špinačo prpravu v solatki, je bla zadovoljivga okusa, glede na to, da se je ravn zbudila iz zimskega spanja, seveda pa je imela zmagovalni priokus, ker je to pač prvi pridelek letos v skledi.............ham ham

torek, 29. marec 2011

"Dubr dan, ste spet pridn?"

Me je nagovorila mamca ob prihodu, jaz pa odvrnu: "šur". Šu sm namreč posejat še solato, se mi je zdeu tak primern dan. Zemla je fino namočena, tko da s kaljenjem nau blema. Posejal sem Ledo in Ljubljansko ledenko, prvo sem meu tut lan in je zelo dobra, druge nism meu. Naredu sm linije s primernimi razmaki, pomagu sm si z impro ravnilom.



Leda je fina solatka, če je posejana pregosto, jo enostavno razredčiš s puljenjem, ko je še mlada in jo s slastjo zaužiješ. Ko jo začneš redčit, se rast eksponentno pospeši, tako da jo še z veseljem frendom potalaš.

Naletu sm še na par neznanih poganjkov..tole je pomoje luštrk..



..tole, bi reku, je fžon..



..tole pa nimam pojma, a zgleda preveč sofisticirano za plevel.



V komentarjih zbiram odgovore na te tri zagonetke, kdor pravilno odgovori, dobi all-you-can-eat redkvic. Rešitev bo namreč znana takrat enkrat, k bojo redkuce uzun.

ponedeljek, 28. marec 2011

Peppersi

Padel je komentar o oddaji "Na vrtičku" (ki sem jo bajdevej že poprej enkrat omenu), tokrat sm si jo clo uspeu ogledat neposneto. Fascinirali sta me dve dečvi - semi mamci s svojima vrtičkoma v okolici Žužemberka, ena s pestrostjo in obilnimi pridelki na relativno majhnem vrtu cca 5mx5m (v enm trenutku je mela gor 59 vrtnin?!), ki ga obdeluje šele drugo leto (?!), pa še advokatinja je za povrh..skratka hvale vredno..Druga pa ma neko turistično kmetijo - ta me je fascinirala z nekimi kulinaričnimi zvarki ala trpotec s cukrom v steklenem loncu, zakopan v zemlji en mesec (na konstantni temperaturi), nakar odprt in sok le-tega pomešan s proseccom wtf? Sicer je bla reakcija moderatorja po pokušini bolj kisla, ampak eksperiment je eksperiment. V oddaji je blo še par cvetk, pa sej mate digitano televizijo, pa si poglejte, če čte.

Torej danes sem se lotu kaljenja papričic in paprik. Začel se je z nošnjo zemle po štengah in padcem na zadnji od teh (obut sem bil primerno-v japanke-ta se mi je potlej zataknla ob štengo)..rezultat je biu hodnik pouhn zemle, zlomlena bauhaus gajbica in modr kolen. Zemlo sem sicer hranu v kleti in ko sem jo deval v lončke, sem upou, da na uleti kšna bakica (nemara una k mi je bord plunla), ker je zgledal, k da sm lihkar enga zagrebu in bi jo fršloh.


Zemlja je bila pripravljena v ličnih lončkih in kalilniku, ki je sicer praktična zadeva v fazi kaljenja, je pa mal mn praktična v fazi presajanja, ker sadike težko ven zbezaš. Na roke sem zadal latex, da naum meu črnga za nohti ane.


Kot lani, sem se tut letos odloču za "kuatro stađoni" paket od semenarne, ki vsebuje cayenne čili, jalapeño, kalifornijsko čudo (po domače rdeča paprika) in pa yolo wonder (po domače zelena paprika). V paketu dobiš tut praktičen kalilnik (majes) in pa nekaj komposta. Ta kalilnik loh zalučate v smetnjak, ker je absolutno premajhen za vseh 42354 semk, k jih zravn dobiš, pa še preplitek je za moje pojme. Lani sem tej fori nasedu, nakar ti skali 421342 sadik v vsakmu od predalčkov pol pa pikirej to zadevo, če loh in si na konc še zapomn kaj je kje. Če ste mazohisti, se loh tega lotte, jaz ne več. No kljub neprijetnostim, mi je lani uspelo spikirat velik sadik in so vse lepo uspevale (rezultat v kozarcu za vlaganje glej spodaj), razen čuda, ki ga sploh ni bilo - mogoče je pa to čudo hah!

Jalapenjoti so zelo okusni in pol-pekoči, čeprav se vmes najde tut kakšen bolj pekoč, cayennci pa so bli eni ultra šarf (potrjeno tut od več ljudi, vajenih zelo pekoče hrane), drugi spet manj, glavno pa je, da je blo obojih v izobliju. Zelene paprike je bilo sicer za vzorec ampak je bla dobra.


V kalilniku nardiš jamice cerka 1 cm globoke...


..in noter daš po dve semki. Paprike se namreč lahko sadi po dve skupaj, pa ni nobene škode


Dolgoletne izkušnje na področju vzgajanja sadik raznoraznih rastlin pripeljejo do ugotovitve, da je zemljo najbolje vlažiti s pršilko, nikar pa z zalivalko, ker vam bodo semke na vrh splavale in ne bo haska. To prakso močenja zdaj ponavljaš, da se prst ne izsuši in majo semke pogoje za vzklit, seveda pa je pomembna tut temperatura - okol 20 stopinj Celzija.


Paprike so precej občutljive rastline, zato jih na prosto damo šele, ko so sadike dost močne, so zunaj že zelo pomladne temperature in ni več možnosti pozebe.

Sledil pa je še en poskus - kaljenje jajčevca. Semke so podobne papričinim, le mace manjše, posejal pa sem jih v zloglasni semenarnin kalilnik. Lani jajčevcev nisem mel, bojda so zahtevni, ma bomo vidl.




 Tole je summa večera, ni zlo naporno, poleg tega so to edine sadike, ki jih bom najprej meu v fletu, ostalo gre vse direkt na plan.


nedelja, 27. marec 2011

Pred dežjem

V soboto sem šel zagrenjenost po porazu zdravit na vrt, kakopak. Nej bi neki dežval pa sibirski mraz pa to in sem še nahitrco par stvari v prst dal in še lončke za kalit pripravu. Jutri namreč pričnem s kaljenjem paprik inu feferonov, da bodo nared za recimo sredino aprila, ko bodo temperature primerne za ven dat. Kako so se p. in f. obnesli lani, zveš jutri..



Posejal sem torej še krešo, ki naj bi bla zelo hvaležna rastlina, namreč ne rab nobene pretirane skrbi. Teren pripravim kar takole na brzino...


..posejem vsepovprek...in pol narahlo zagrebem.



Podobno sem storil s peteršiljem na konc pa za vzorec poškropu, da se zadeva uleže..



To niti ne bi blo potrebno, glede na to, da je potlej scat začel, ma sm vsaj spucu prah s kangle. Fajn bi blo še prezračt travo (zelenico prešpikaš z nečim podobnim vilam, da pod vrhnjo plast spustiš kej kisika), ampak se mi ni dal, ker nimam primernga orodja, zato sm se spoku dam...

četrtek, 24. marec 2011

Aaaahh

Lepote dneva ne bom omenjal, nam je vsem jasno, kašn je biu..

Na placu sem moral najprej po intenzivnem lobiranju stare mame zasadit še eno gredico čebule in korenja, ker da vedno prou pride..ok

Potem pa mi je srce zaigralo, ko sem uzrl nove poganjke malin....


..nakar sem se raznežil še ob pogledu na brsteči ribez...........(sori k je švoh fotka)


Malin je blo lani kar precej, kar je presenetljivo, ker sem jih taistega leta šele zasadil in naj prvo leto ne bi obrodile oz. zelo bogo. Dočim je blo ribeza za vzorec, kar je tut normalen potek za prvo sezono...Ne za prvo ne za drugo se nisem preveč sekiral.


Porezal sem še sivko, da naredim plac novi..


...in pa žajbelj.........

..pod šavjem pa se je že skrival čisto svež poganjek.


Napravu sem tak lep pušlc, doma pa sem ugotovu, da so listi kljub zimi še zelo uporabni in sem jih seveda posmukal ter dal sušit. Letošnjo zimo mi je žajbelj prišel zelo prav, poparek listov namreč blagodejno vpliva na vneto grlo (pravzaprav dezinficira), če ga grgraš seveda, ne pa da se shladi na mizi in ga potlej stran zliješ...




Kasnej sem se lotu še grede, kjer bo redkev. Jaz se zadeve lotim zelo po domače, nardim brazde z roko in noter natresem semke ...Redkev sicer raste v hladnejših in mokrejših mesecih leta, torej je fino, da jih čimprej spomladi zaseješ, ko se otopli (recmo nad 20 ali več stopinj čez cel dan, vsak dan)je že cu špet in zatajijo. Rade majo tut konc septmbra do oktobra, če vreme dopušča. So zlo nezahtevne, zasadiš in raste, seveda je treba le enakomerno zalivat (sicer razpokajo), če ni dovolj dežja.


Tele sem mel že lani in so zelo fine, sveže spicy, kot morajo bit..Vsi smo jih seveda z veseljem žvečili, malce je nadležen le zadah, ki ga pustijo, a ga hitro odmisliš, ko se spomniš, da vsebujejo nešteto mineralov in vitaminov (šit kok vejc).

Takole zgledajo semke, so precej velke, kar pomeni relativno lahko doziranje. Nč ni narobe če jih poseješ kar vsepovprek, ko ena zraste, jo ubereš in nardiš prostor naslednji.


Kot vidte so razmaki med linijami majhne, redkvice ne rabijo dost placa, predstavli si zrelo redkev in dodaš še kaka dva centima na vsako stran. Na sliki pa zagrebem zadevo.



Tukaj počiva Redkvica Saxa, R.I.P.

sreda, 23. marec 2011

Klima/jagode/melisa

Sem peljal avto na klima servis, pa je šefe reku nej grem na kufe in sm smuknu na vrt, k je biu lih u bližin.

Malce sem oko vrgu na jagode, od zadnjih plodov dalje so se lepo razrasle, kot je vidno spodaj..razvijejo lep sistem podtikanja, prouzaprou se razbohotijo kot nekakšen zlo agresiven in nadležen plevel, le da je končni rezultat bolj plemenit in seveda okusen..



Suhe dele (liste in une lovke s katerimi podtikajo svoj zarod) sem rahlo potrgal, lotil pa sem se celo presajanja podtaknjencov (kar sicer ne vem če je pametno za ta čas, a čas bo pokazal svoje). Jagode je relativno enostavno presajat, ker majo korenine, kljub nenormalni razvejenosti in zamotanosti, precej ločene od bližnjih sadik..zadeve sem se lotu kar s "štiharco", eno flanco pa lahko vidiš spodaj - to zadevšno nato vtakneš v vnaprej pripravljeno luknjo in zagrebeš kakopak



Tule pa rezultat....



Lani so se zelo obnesle sadike iz tiste vrtnarije na brezovci, obrodile so obilno in večkrat v sezoni. Priporočam torej dvo ali več rodne (ne vem če ta termin sploh obstaja), ker maš potlej čez celo poletje jih na voljo. V enmu trenutku jih je blo tolk in ibr so hitr rasle, da so že zgnile, preden sem se prmaju na vrt. Ko gledam slike na fb-ju, ugotovim, da je prva jagoda zrasla že v samem začetku maja, vendar je bil to osamljen primer.

Sicer se jagode sadi malce kasneje, ma če se flance ne obnesejo, bom pač zasadiu druge - poročam o uspešnosti akcije..med flancanjem sem nalatel še na prebujajočo se meliso - lani je šla parkrat v kvazi mojito, morda letos zopet..................

torek, 22. marec 2011

Setev #1

Pa je le prišel dan, ko se začno dogajati bolj resne zadeve na vrtu, danes sem namreč v zemljo deu prve semke, saj temperatur to dopuščajo in kakšnih blaznih ohladitev ne pričakujem več. Nenadna znižanja temperature znajo škodit le zlo občutljivim sadikam rastlin, kar pa sledeče niso..

No za čebulo težko rečem, da je semka, je bolj semi-sadika (govora je o čebulčku)..zemlja je bila prijetno rahla in voljna obdelave, malo sem še pograbil z enkrat prej omenjenimi grabljami, in pričel z akcijo..marca lahko sicer v zemljo damo marsikaj, jaz sem pričel s korenjem in čebulo - se mi zdi, da sta zelo nezahtevni rastlini, zato ne bi smeli imeti težav (če se boste sploh lotili vrtnarjenja seveda)..čeprou, če znova pomislm, je bil koren lani kljub dobremu okusu zelo beden, to pa pripisujem neprimernem zalivanju in pa redčenju na hojladri - zakaj je bilo tako, kasneje..dons sm si lih ogledou neko oddajo, k se zdej vrti na slo2 ob sobotah cerka 21.40 (ne vem koko so loh minulo soboto oddajo skenslal zavoljo viktorjev??) v njej je blo velik govora o bio-eko-vodevr semkah in sadikah, ki se jih bojda pri nas ne dobi, majo pa severni sosedje zelo razvito sceno, in se tam dobé..jaz semke nabavljam v semenarni, kjer sicer majo neko valentin bio linijo, a se odločam za preverjene in cenejše, mogoče pa se nekoč poslužim tut bolj ne-hibridnih..no za presenečenje dneva je poskrbela vrečka semk korenja - ko sem jo odpru, so se ven usul nekakšni trakci ala rizle in oči so se mi prec zasvetle..........kasnejša obzervacija je pokazala, da gre prouzaprou za razgradljive trakce v katere so integrirane semke v primernih razmakih, kar je zelo zelo pametna solucija v primeru sejanja korenja, namreč semke korenja so zelo majhne in jih je zelo težko dozirati, kar pripelje do prej omenjenega problema pregostih sadikic, ki jih je potrebno potem redčiti, kar posledično pomeni slabše sadike (ker nekatere deloma izpuliš in poškoduješ koreninico ali pa so še vedno pregoste in nimajo placa za rast, pride pa loh še do drugih zapletov). Kako zadeva zgleda si poglej na spodnjih fotkah - rizlo v zemljó deneš in zagrebeš - simpl.



Takole pa zgleda zadevšna, ko jo potegneš iz vrečke. Proizvajalc je neka avstrijska firma al pa nemška, se nism poglablu, ma ni tok neumna reč, kot rečeno..gre za formulo ena med korenjem, kot vidš..


Tkole pa še moj živôt poleg, da si predstavljaš dimenzije teh trakcov, pa da se mal pokažem in razblinim dvome o avtentičnosti moje vrtnarske duše..



Po zasaditvi ene od gredic sem si mimgrede pogledu še špinačo, ki je lepo preživela zimo, in si veliko obetam od nje, na prazne prostore med sadikami (nekaj mlade špinače sem namreč že posmukal jeseni) sem posejal še preostale semke špinače. Zadeva naj bi hitro rasla, zato pričakujem še bero mlade špinače kaj kmalu...


Po pregledu špinače je na vrsto prišla pavza za egotrip in tamal perček.



V enem prejšnjih postov sem zapisu, da je pametno delat plan sajenja, ker ti prav pride, če nameravaš kolobarit. Ene rastline zahtevajo kolobarjenje na recimo dve leti, druge tri, nadaljuj sam...Kaj kolobarjenje je, praši g. Googla..Po planu sodeč, bo že letos vse na drugem mestu, zato se ni bat kšnih vraž.



Nadaljaval sem z zasaditvijo in v prst zadal čebulčke. Zakaj sem se poleg korenja odločil za čebulo ve vsak froc, saj korenje odganja čebulno muho, čebula pa odganja korenčkovo muho (ne vem če se točno tko imenuje, nek insekt pač). Če se le da, zasadiš eno kolono čebule in eno kolono korenja. Pri čebuli sicer ni neke filozofije, paziš le na razmake, ker seveda hočeš doseči, da ima vsaka čebula svoj prostor zrast ane. Zasadil sem dve različni sorti, ena je nizozemska ena pa ptooej-ska, kera ma bolši high, bomo vidl, ko jo zaužijemo hehehe......Čebula je fina reč, zlo nezahtevna, treba jo je pač zalivat ter sem ter mogoče enkrat okopat, potem pa te najprej nagradi z nedolžno aromo mlade čebulice in sladkobo zrele mmm. Da je zrela, pokažejo listi, ki začnejo venet, potlej jo ven vzameš inu posušiš. V kleti je imam še kar lepo bero, ki pa bo do nove ravno pošla, zato je na vrtu mus.



Med čebulo sem nato v nepregloboke brazdice posejal še koren od semenarne, ki ga je težko dozirat, še posebej s čevapki moje vrste. Drug let ciljam samo na trakce (če bojo dobr obrodil seveda). Doziraš previdno, kot da bi rahlo popopral zadevo in poskušaš nasejat čim manj semk glede na kvadratni centimeter..



Brazde nato rahlo zagrebeš, nekako kot bi božal mlado mačko, lahko si pa tut kšno drugo reč predstavljate




Bodi dovolj za danes, ne da se mi pregledvat, kaj sm napisu, zatorej v uh me piši...adios

sobota, 19. marec 2011

Začenja se...

Tolk da mal skomine vzbudim, pripopam tele lušne poganjke, eno je česen/čebula (v tej fazi se ju malce težje loči, drugo pa je drobnjak, ki bo kmalu za v juho al pa maslo...mmm


četrtek, 17. marec 2011

mokroča

zuni je mokro, sem ter tja še ščije, tko da ni na vrtu kej počet..kar loh nardiš je to, da pognojiš (jaz uporabljam zgolj naravne in organske brikete po domače koncentriran hlevski gnoj, pa še to v mejhnih količinah) in se v dežju ta zadevšna lepo absorbira..če želiš gnojit vrt še s čim drugim kot svojim kompostom, se da kupit tut zlo fin kompost deževnikov, celo deževnike svoje lahko nabaviš in neke kante kjer potlej to zadevo produciraš(jo) iz svojih zadnjičnih odprtin..je pa zadeva tut čist naravna in zato priporočljiva za okoljsko osveščene..tok, ko sonce posije pa kej več........................

ponedeljek, 14. marec 2011

Gnoj etc

Pridem u soboto na vrt in me takoj ena mamca napade, da bi blo treba neke betonske bloke prnest za po vodo hodt..sm se hitr zgovoru, da morm vrata narest, kompost zakopat in podobnih izgovorov sm natresu-res mi ni do sizifovga dela. Pol je še pol ure svetla zravn komentirajoč vsak moj gib, upajoč, da se omehčam. No kmal se je naveličala in sm se je odkrižu, nakar je le en sosed podlegu njenim čarom..pol je še pridala, da sta zdej pa use prnesla in kok je sosed močn, no jaz sem ostal hladen.

Pa preidimo k bistvu. Najprvo sva s starim fotrom postavila provizoriš vrata, da odvrnejo vsaj najmn vztrajne mačke, ki sicer zlo rade kakajo na moj travi-svojat. Potlej sem še odstranil ostanke lanskih začimb in dišavnic (pozabu sm že rahlo, kere prezimjo in kere ne), v vedru so čakali na prvi odmet letos za kompost. Nekatere začimbe sicer nej ne bi sodile nanj, a kot rečeno, mi je to zadnja briga-kar iz zemlje zraste že ne more bit slabo.




Pozneje sem se lotu še že obstoječga komposta, ki je sicer lanski (naj bi stal vsaj dve sezoni sicer) in za novega nimam placa, torej sem ga v zemljó del...
Kompič je res fajn stvar, kot sm že omenu, zadevšne rastejo k konopla, o vonju pa ne bi, sloh če si pri jedi, loh si pa zamislte enoletno ždenje na vseh možnih vremenskih pojavih...




Lepo sm ga zagrebu za eno lopato globok, razžalostilo me je le dejstvo, da ga je komi za tretjino vrta - letos bom na kompost ruknu ama vse, sam da ga bo več..






Med omenjenim lopatanjem sem iz prsti prvleku še par kapitapcev - ne vem a so to zemlo prtrogal s Savskega proda al kva - a so mi kasneje prou pršli.................




......poigral sem se namreč še s škarpo (matr je težko izgovorit ta stavk), tako da bo med travo in njivo neka logična meja.



Z mislimi sem že pri luftanju in gnojenju trave (zelenice, da me bo pomote) in pri čiščenju peskovnika (v okolici sem namreč zapazil pokrovčke špric, ki seveda niso namenjene cepljenju)..semke dam v zemljo, ko se vreme mal izboljša.