Učer sm biu zmerno do pretežno naklan, zato sm šu potnecialnga mačka zdravt na vrt.
Da ne bo skoz govora o jedilnih in podobnih rastlinah, bom še kej o travi napisu. Pred lopo jo je namreč nekaj kvadratnih metrov, nabavlena je bla kr v unih priročnih rolah, zdej se je pa že lepo tut zrastla z zemlo, kot smo ugotovil v prejšnjih postih. Ko se je stalil sneg in se je mal otoplil, je zelenica zgledala zelo bogo, sm mislu, da se ne bo nikol obnovila, pa sm se zmotu, kot je videt. Spomlad je fino, če travo prezračiš z vilami ali posebnim orodjem (zabadaš vile sistematično sem ter tja), jest sm jo samo ornk pograbu, malce pognojiu, pokrpal in to je blo to. No evo zdej je že zelo lepo barvo dobila, par plevelčkov je vmes, ampak ni sile. Kosiu sm jo že drugič, tega pa se lotm kr z motorko, kr se takele dobi že za par deset evrov na bolhi. Fajn je tut ročna, ampak verjetn stane podobn, pa še mal bl se morš pomujat, zato.
Potlej sm se sprehodu mal skoz gredice in ugotavlov stanje mediteranskih rastlin. Sivka je očitno passe...
..prav tako tut rožmarin. Učer mi je ena frendica rekla, da njej včasih prezim, včasih pa pač ne, je pa bojda fajn, da ga zgodej spomlad postrižeš u nulo. No jest sm že mal zamudu, poleg tega sm si že na par tanjših vejcah skor prste polomu, k mam zaendrek škarje.
No tukajle pa se je že prikazal ene par korenčkov iz unga superduper carrot-band-a.
Meta je že v polnem zagonu, vonj je fenomenalen, prav tako okus.
Iz zemlje je pokukala tut že kolerabica, ne vem, če sm že reku, ampak lan sm jo preveč na gosto posjal in so ble bl miniaturne (čeprou zelo dobre za jest), pa še redčt sm mogu k nor. Letos sm jim dou mal več placa, tko da upam na kej več. Sicer so sveže fine za grickat, po par dneh al pa tednu pa sam še za u župo.
Spet se nism mogu načudit temle rastlincam k so se same zarasle. Prej sm namreč domnevu, da je od kšnih plodov, potlej pa me je med proučevanjem tega čuda razsvetlila mimoidoča mamca z :"Ja kuko so se lepo sončnce zasadile..". Prašu sm jo znova, če je šur, da so to sončnce in je pritrdila. Zgledala je vrtnarka s kilometrino, tko da smi ji pa zaupou. Lani se je sončnc zasadil velik, ampak nism spremlu lih razvoja od semena dalje, tko da mi teli izrastki niso bli domači, mi je pa ta misterij zdej jasn, kr smo taiste lanske izrasle sončnce tut v kompost metal. Sevda sem se teh nebodigatrebov neusmiljeno lotu s puljenjem. Gre za take lepe dolge kalčke, zato me je takoj prešinl, da bi enga zaužiu. Dejansko je biu zlo dobrga okusa in nemudoma sm klicu Mareta, ki je na področju kalčkov res pro.
Mare je moji domnevi, da so sončnični kalčki užitni, pritrdiu in pojasnu, da se tut taki prodajajo, zato sem jih strpal v vrečko.
Blo jih je kr ene par, naslednjič se jih seveda lotm, ko bodo še čist mejhni, ker sem namreč tele liste mogu stran potrgat, da sm si potlej eno takole izi sulatko naredu. Če bodo mlajši, bom lahko snedel cele. So pa drgač zlo enostavni za pridobivat, tko da se jih komot lotte vzrejat tut doma v teglcu al pa kšnem kalilniku brez zemlje recimo.
Naprej sm zakoraku po vrtu in opazu, da so se prikatzale tut že vse sorte solat..
.med špinačo se je pa znašu en uljez od maline, kar me je rahlo razžalostilo, namreč tovrstne zlomke bo potrebno posekat, ker bojo sicer motle ostali pridelek (nism čist šur ampak to pravm zato, ker se mi zdi, da so te poganjki povezani z osnovnim koreninskim sistemom in zato presajanje vsaj v tej fazi verjetno ni možno).
Skorda nism mogu belivat, da tut ribez praktično cveti.
Prebuja se tut ameriška borovnica, ta pa lan ni preveč uspevala, sej zahteva zlo kislo zemlo (če je biu to razlog), pa se mi s tem ni dal ubadat. Če letos nau nč z njo, jo bom poseku, morbit se pa tut lotm kisanja zemle.
S plevelom nism nameravu utrujat, ker je te nesnage malo morje vrst, pa vseen par besed o njem. No še prej začnem s prvim domnevnim plevelom, k se je kasnej izkazu za hren. Lan se jih je par na divje zasadil in so bli zelo dobri, da ne govorim o tem, da so zaviti v folijo za živila in v hladilniku zdržal ibr doug. No tale nesrečn hren sm kasnej presadiu, ampak ne vem če se tovrstni gomolji pol obdržijo.
No tole je en od nepridipravov, zgleda k en regrat, ma je relativno izi ga odstrant..
..no tole ni plevel, je pa rukola, k pa raste k plevel, ne bom niti omenju, da je je blo lan miljon, okus je biu seveda neprecenljiv...
...pol je tale reč, k zgleda k ena roža, ma je ne rabš na gredicah, zato ven ž njo...
..najbl od tehle zgodnjih primerkov plevela mi gre pa na jetra tale, ga imenuem slak (ne vem če je res), ma tako dolgo in močno korenino, kot je vidt in je zoprn za odstranjevt.
Ne poznam lih teorije, ampak se mi zdi, da je v fazi rasti posevkov/sadik, fajn odstranjevat plevel, ker odžira plac in vse kar zemlja nudi, kasnej ko so bilke zedost močne, pa se mi zdi plevel fajn kot neka zastrirka, kot pravi tut Hirkani na svojm blogu.
Una skrivnostna rastlina od zanč je kot kaže res bučka, sm jo pa mogu presadit, ker majo bučke ogromne liste in na sploh so mega rastline in bi čist zakrila vse ostalo tkole na sred kr ene grede. Mela je že lepo razvit koreninski sistem, zato načeloma ne bi smel bit blema s presaditvijo, čeprou je tik po le-tem zgledala bogo - dela sm se namreč lotu okol 12.00 kar je seveda za to početje čist neprimerna ura, sploh če je vroče, kt je blo dons.
Eh nism mogu iz svoje kože in sm se lotu zasadit še par fižolčkov, čeprou sm že reku, da ga letos nau. Lukne sm naredu s takimle kolcem, merilo pa je bla spet dobra stara dila. Fajn je da pustiš ene 40 centi med vrstami, da ma fžon plac se lepo razrast in delat okusne plode...mmm
Vsazga deneš v svojo jamco, na cerka 10 centi razmaka.
Poleg fižola sm danes še seme jajčevca u zemlo dal, bojda rab velik pozornosti, tko da se mu slabo piše (če sploh požene).
Evo za konc pa še takale primitivna eksel tabelca - kaj sm že zasadiu, česa ne bom, kaj še bom...adios, že tko je predoug post
Da ne bo skoz govora o jedilnih in podobnih rastlinah, bom še kej o travi napisu. Pred lopo jo je namreč nekaj kvadratnih metrov, nabavlena je bla kr v unih priročnih rolah, zdej se je pa že lepo tut zrastla z zemlo, kot smo ugotovil v prejšnjih postih. Ko se je stalil sneg in se je mal otoplil, je zelenica zgledala zelo bogo, sm mislu, da se ne bo nikol obnovila, pa sm se zmotu, kot je videt. Spomlad je fino, če travo prezračiš z vilami ali posebnim orodjem (zabadaš vile sistematično sem ter tja), jest sm jo samo ornk pograbu, malce pognojiu, pokrpal in to je blo to. No evo zdej je že zelo lepo barvo dobila, par plevelčkov je vmes, ampak ni sile. Kosiu sm jo že drugič, tega pa se lotm kr z motorko, kr se takele dobi že za par deset evrov na bolhi. Fajn je tut ročna, ampak verjetn stane podobn, pa še mal bl se morš pomujat, zato.
Potlej sm se sprehodu mal skoz gredice in ugotavlov stanje mediteranskih rastlin. Sivka je očitno passe...
..prav tako tut rožmarin. Učer mi je ena frendica rekla, da njej včasih prezim, včasih pa pač ne, je pa bojda fajn, da ga zgodej spomlad postrižeš u nulo. No jest sm že mal zamudu, poleg tega sm si že na par tanjših vejcah skor prste polomu, k mam zaendrek škarje.
No tukajle pa se je že prikazal ene par korenčkov iz unga superduper carrot-band-a.
Meta je že v polnem zagonu, vonj je fenomenalen, prav tako okus.
Iz zemlje je pokukala tut že kolerabica, ne vem, če sm že reku, ampak lan sm jo preveč na gosto posjal in so ble bl miniaturne (čeprou zelo dobre za jest), pa še redčt sm mogu k nor. Letos sm jim dou mal več placa, tko da upam na kej več. Sicer so sveže fine za grickat, po par dneh al pa tednu pa sam še za u župo.
Spet se nism mogu načudit temle rastlincam k so se same zarasle. Prej sm namreč domnevu, da je od kšnih plodov, potlej pa me je med proučevanjem tega čuda razsvetlila mimoidoča mamca z :"Ja kuko so se lepo sončnce zasadile..". Prašu sm jo znova, če je šur, da so to sončnce in je pritrdila. Zgledala je vrtnarka s kilometrino, tko da smi ji pa zaupou. Lani se je sončnc zasadil velik, ampak nism spremlu lih razvoja od semena dalje, tko da mi teli izrastki niso bli domači, mi je pa ta misterij zdej jasn, kr smo taiste lanske izrasle sončnce tut v kompost metal. Sevda sem se teh nebodigatrebov neusmiljeno lotu s puljenjem. Gre za take lepe dolge kalčke, zato me je takoj prešinl, da bi enga zaužiu. Dejansko je biu zlo dobrga okusa in nemudoma sm klicu Mareta, ki je na področju kalčkov res pro.
Mare je moji domnevi, da so sončnični kalčki užitni, pritrdiu in pojasnu, da se tut taki prodajajo, zato sem jih strpal v vrečko.
.med špinačo se je pa znašu en uljez od maline, kar me je rahlo razžalostilo, namreč tovrstne zlomke bo potrebno posekat, ker bojo sicer motle ostali pridelek (nism čist šur ampak to pravm zato, ker se mi zdi, da so te poganjki povezani z osnovnim koreninskim sistemom in zato presajanje vsaj v tej fazi verjetno ni možno).
Skorda nism mogu belivat, da tut ribez praktično cveti.
Prebuja se tut ameriška borovnica, ta pa lan ni preveč uspevala, sej zahteva zlo kislo zemlo (če je biu to razlog), pa se mi s tem ni dal ubadat. Če letos nau nč z njo, jo bom poseku, morbit se pa tut lotm kisanja zemle.
S plevelom nism nameravu utrujat, ker je te nesnage malo morje vrst, pa vseen par besed o njem. No še prej začnem s prvim domnevnim plevelom, k se je kasnej izkazu za hren. Lan se jih je par na divje zasadil in so bli zelo dobri, da ne govorim o tem, da so zaviti v folijo za živila in v hladilniku zdržal ibr doug. No tale nesrečn hren sm kasnej presadiu, ampak ne vem če se tovrstni gomolji pol obdržijo.
No tole je en od nepridipravov, zgleda k en regrat, ma je relativno izi ga odstrant..
..no tole ni plevel, je pa rukola, k pa raste k plevel, ne bom niti omenju, da je je blo lan miljon, okus je biu seveda neprecenljiv...
...pol je tale reč, k zgleda k ena roža, ma je ne rabš na gredicah, zato ven ž njo...
..najbl od tehle zgodnjih primerkov plevela mi gre pa na jetra tale, ga imenuem slak (ne vem če je res), ma tako dolgo in močno korenino, kot je vidt in je zoprn za odstranjevt.
Una skrivnostna rastlina od zanč je kot kaže res bučka, sm jo pa mogu presadit, ker majo bučke ogromne liste in na sploh so mega rastline in bi čist zakrila vse ostalo tkole na sred kr ene grede. Mela je že lepo razvit koreninski sistem, zato načeloma ne bi smel bit blema s presaditvijo, čeprou je tik po le-tem zgledala bogo - dela sm se namreč lotu okol 12.00 kar je seveda za to početje čist neprimerna ura, sploh če je vroče, kt je blo dons.
Vsazga deneš v svojo jamco, na cerka 10 centi razmaka.
Poleg fižola sm danes še seme jajčevca u zemlo dal, bojda rab velik pozornosti, tko da se mu slabo piše (če sploh požene).
Evo za konc pa še takale primitivna eksel tabelca - kaj sm že zasadiu, česa ne bom, kaj še bom...adios, že tko je predoug post
Aja pr travi sm pozabu oment še, da je ni fajn pokosit za več kot pol dolžine, ker tako uničmo mlade listke in se trava začne sušit. Tok.
OdgovoriIzbriši