Kiks

Tkole, da ne pozabte, da blog obstaja, postam najprej tale lušn brstični ohrovt, poleg pa je obetajoč por...

Zdej se mi zdi, da nevarnosti za kolerabico ni več, zato si upam tole slikco prpopat.

V ozadju se bohotijo bučke in druge buče...

En ribez nakazuje dost, tadrugmu se listi sušijo, hkrati pa rastejo novi, kar me rahlo bega.

Zdaj pa še temnejša plat - prvi letošnji precejšen vtemobrc. Kot sem pisal poprej sem fižol in eno zgodnjo kumaro z oljem/milnico zavoljo uši špricu. Rezultat pa spodaj, ane..

Kot je videt je liste na fižolu mešanca skurla oz. nekak drgač prizadela. Opciji sta dve in sicer je možno, da je biu deterdžent premočan (zato tudi priporočilo o uporabi baby mila), druga varjanta pa je, da je moje nevestno škropljenje sred dneva in pripeke rezultiralo v magnifikaciji sončnih žarkov s strani oljnih kapljic iz omenjene mešance in posledično kurjenja listov. No uši sicer ni več, pa vseglih ne delat teh napak. Kako bojo rastlince naprej uspevale, bo jasno kmal.

Tale gora rukole pa je od dons, zgoraj je videt ostanke - štible, ker je šla zadeva v cvet, a je kljub temu zelo okusna. Menim, da je to zadnja žetev rukole. R.I.P.

Adios uš

Kot sm omenu, so ble na fržonu že uši. Zadevo sm poškropiu z oljno-milno mešanco in nesnaga je zginla v par dneh (če ne clo v enm dnevu). Mešanca: en del rastlinskega olja, dva dela vode, žlička tekočega mila, če se da, otroškega, k ma najmn dodatkov..VIVA ŽAJFA!

Muha 3 (pa par uši poleg)

Špricam muho izmenično na par dni z mešanco mleka in kamilc ter čistimi kamilcami, kot sta mi svetvali vrtnarki Nina in Meri, pa se je čebula kr mal popravla, morm rečt. Poleg tega sm par primerkov podrobno inšpiciru in v čebulčkih samih ni kšnih ličink, kar je bést.
Fižol ma nekaj uši, zatorej ga špricam z mešanco rastlinskega olja in otroškega mila. Mimgrede kšno jagodo snedem, kajne.

Rudeča

No sred dneva presajat karkol ni pametn, so bučke čist shirale, ampak mam filing, da se bojo pobrale, če ne mam pa itak preveč njih - neki sm jih itak še sosedi potalu

Vidmo, da je kolerabica pojačala, kar pomen, da jo je treba sejat v prvi polovici maja (prever, kdaj so jo strune še žrle v starejših postih), te dni je očitno strunam že prevroče in kolerabice ne napadajo. To najbrž drži, če je maj takšnih temperatur, kot letos.

Une redkvice, k sm jih dopoldne pobrou, so ble ama čist use zaendrek.

Zato pa proti večeru (vsak večer zadnje dni)  naberem tolk tehle krasotic - govora je o gramih, seveda...pa bon appétit!

Zbogom redkev

Tale pripeka namreč nič kaj blagodejno ne vpliva nanjo, prav nasprotno. Čim so temperature čez cca 25 stopinj, gre redkev rakom žvižgat. To se odrazi takole - redkev je temnordeča in nehrustljava, ponavad požrta od golazni ter neokusna, seveda.

Vse skp sm populu vn in še užitne primerke v vrečo del. Kolk so dejansko užitne pove šele prvi grižljaj.

Se je pa lepo plac naredu zdej - v gredi, kjer je domovala redkev, sem pustu še samorasle primerke radiča, kteri grejo že počas v cvet in bom skušal kšno seme pridobit. V taisti sproščeni prostor sem posejal brokoli. Tko lepo v vrste, kot se šika, da majo dost placa se razrast.

Presadiu sm par bučk, ker jih je ceu kp iz zemle pogledal - ta zadevšna se tok razraste, da je za eno familijo zadost recmo ene pet rastlin, če pa čš kej šenkat komu, pa mal več. Jz sm pri slednjem. Populu sm tut špinačo, sej ne dab blo že treba, ampak bojo počas njeno mesto buče prevzele, tko da...Glede na amorfno sejanje špinače lani, je dobr uspevala, tko da bo drug let zasejana mal bolj sistematično (oz. že jesen se jo loh not da).

Tule še današnji plen, solate je še zmer ogromn, tista porezana berivka je zelo slastna.


Tole pa je današnja zagonetka, kdor ugotovi, kaj je na sliki, dobi solate kolkr če.

Čakat'

Suma nekaj prejšnjih dni so u glavnm porcije takih lepih domačih jagod, špricanje čebule z domačimi zvarki, tone solate in občasno zalivanje. Za čebulo (ta je ornk prizadeta od muhe) ni druzga recepta kot bit potrpežljiv in sm pa ke kšno ubrat in snest. Morm reč, da so kljub klavrnem izgledu zelo slastne (gre za mlado čebulo). Iz zemlje sem potegnu še tole krasoto - šolski primer mladega česna, ki predstavlja poezijo za brbončice, želodec, da o imunskem sistemu ne začenjam.

slikan je že u mraku, a tako ta lepota še bol do izraza pride, kajne?

Prlimam še tole - berivka se je že lepo zarastla nazaj po tem, ko sem jo porezal in ne pulil - priporočam to početje.

Povem še, da gre redkev h koncu in da ga en ribez neki serje, se listi sušé, ne vem kva mu ne sede bemu.

muha 2

Hja na netu ni nč kej pamtnga proti muhi, nej bi čebulo pokrival s koprenom, pa šprical z nevemčem, a se jest tega ne grem..sem pa sam ugotovil zelo učinkovito preventivo in sicer: sadite jesensko čebulo! preden muha napade, je rastlina že dost razvita, da muhi ne prija preveč..SMRT MUHI, SVOBODA ČEBULI!

Muha

Danes je bla cela drama na placu. Ko sem prišel, me je namreč pričakala čudna reč po celi površini vrta. Najprej sem pomislu na Fukušimo, potlej na bližnjo toplarno, nakar sm ugotovu, da gre očitno za seme nekega drevesa v obiki hišnih mačk (prahu in ne živali, seveda). Posadu sm še par papričic, zdej se namreč ni več bat pozebe in presadiu par sadikc brstičnega ohrovta, tok da ma vse skp eno formo. Zdej mi od vrtnin ostane le še brokoli.

Sosed je prašu, če mam kej čebulne muhe, sm reku, da ja in če je rab kej. Prizemljilo me je namreč dejstvo, da korenova metoda ni bla prou uspešna in je muha napadla večji del rastlin. Prizadete rastline zgledajo tko nekak, kt jst po petkovm večeru - pokrivlene ane.

Nimam pojma kako se rešit te golazni, pravjo, da pač čakaš in upaš na čim bolši pridelk. Se pa strinjam s starim fotrom, ki pravi, da je krivo seme, ker je en del čebule čist lep (različni čebulčki).

Potolažu sm se z nraslednjim:
Kalčki jajčevca (madona je doug trajal)...

..pa tale reč...

...pa vreča rukole (kot rečeno, je druga žetev malo bodičaste narave, a prav tako okusna)...

...in nenazadnje takimi bučkami...

Jutri prirejam žetev solate, če jo češ met, ulet..

Zukinom...

...se je strgal, kot je to normalno za tovrstne rastline. Ko enkrat iz zemle pogleda, se rast exponentno nadaljuje. Enga od ribezov je ena zadevšna napadla - se listi sušé in morm pogruntat kva to je. Tole pa mau za rajc...

Voilà

Tole je um zgoblen post......

Učer sm tole objavu, pa je nekak zginlo, ne vem, u čem je štos..skratka tole sm ubral že predvčerajšnjim...

Danes sem v zemljo dal še nekaj čilijev, uni prejšnji poskusni so se bl švoh prjel. Glede kolerabe sm se u kmetijski lekarni pozanimu in je gospa rekla, da so verjetn strune krive za tegobe, da bi jih mogu zaplint z nekim štofom, pa se mi ne da s tem bavt, se jih bom raj s starodavno krompirjevo metodo lotu. Fižol je visok 15 cm pa ma že uši madona. Bo treba sodavico prpravt. Solate in redkvic je tok, da mi že povsod vn gledajo... arivederči

kva je to?

neki štrajka nalaganje postov z gsmja, že dvakat sm objavu en post, pa se ga ne vid..u čem je fora?

Klasika

Bom kr ene par dni združu v en post, itak pa, kot je v navadai te dni, ni kej preveč dela na vrtu. Pobiram klasične pridelke, solate in redkvic je miljon, tko da šenkam ponavad.

Ene par paradajzov sm še dou v zemlo in sicer en volovc in pa en češnjevc. Če že morate sdaike kupovat, priporočam enga fotra na tržnici. Možakar je iz Trnovga in ma vse žive sadike in to relativno pocen. Da je iz Trnovga je fajn, ker namreč sadike iz Portoroža se najbrž klele neb isto obnašale ane. Paradajz posadimo v zemljo tkole postran, ker iz stebla poženejo korenine in se zatorej bolje zakorenini (ne vem če se lih dobr vid na fotki)..

Vse sorte buč(k) so že zunaj, kar me zelo veseli, upam sam, da ne bo kšne slane te dni zjutraj. Ko buče enkrat pridejo na površje, se njihova rast nadaljuje eksponento in hmal maš cel pragozd.

Med paradajze naj bi obvezno sodila tudi bazilika, ki naj bi ustvarjala dobro karmo za paradajz in se ga bolezni potlej nej ne bi dotikale, kva pa vem.

Spulu sm še por in odrezu mal zelene, ker bom namreč kurjo župo delu. Dougcajt skratka na vrtu, skrajn cajt, da jagode ordečé.

Pumpa

Včer je biu dan za "A je to!" pogruntavščine. Sosed se je namreč ukvarjov z neko vodno pumpo in seveda stvar ni delvala, je pa bil ves dogodek zlo komično ironičen. Kasneje sem se v zgodbo umešu jest s svojo "ta mladi" miselnostjo. Odšraufu sm svečko, jo spihu, zbrusu, prepihu valj, str benz vn dou in novga not, nato je seveda zalaufala. Sosed je mal nezaupljivo brundu in raj popiu še četrti per, potlej pa zginu. Taisti sosed mi je kasnej spedenu mal humusa, da sm loh posadiu paradajze v teglce. To početje toplo priporočam vsem, ki imate vsaj kšn balkon, na kterem je placa za mal večji teglc. Tko je paradajz varen pred dežjem (če je balkon pod streho seveda), kar preprečuje razvoj raznih nezaželjenih fungusov, če pa je lega in obsevanost s soncem ugodna, pa se loh nadejate tut rdečega zlata. Jest bom dva do tri teglce tkole pod streho lope postavu in bi mogla zadeva špilat (kot lani).

Mal sm še poplenu po vrtu in se odmaju dam...

pojedina

Tele krasotice mi je podarila Saša, vendar mam  filing, da bodo noči še malce prehladne za tele zadevšne posadit. Gre seveda za sadike zelo dobrega volovskega srca, sprva od Simetovga fotra vzgojene. S paradajzom bo letos spet triler, ker je zelo dovzeten za razne bolezni in te lahko čez noč pričaka kup gnilobe, ki je še prejšnji dan rdeče žarela in vabila k gurmanskim užitkom.

Tole sta pa oma ter opa prnesla - dva ceplenca in par navadnih paradajzov (imen ne vem, žal). Vsi bodo noči preživljali na nekoliko toplejšem mestu, kot je to zunaj.

Sicer se na vrtu začenja obdobje malo bolj množičnega pobiranja pridelkov, kar je logično, če se je začel sejat že kšn mesec in pol nazaj. Tako recimo zgleda đungla rukole in tiste prve flance solate, k bojo zlo hmal tut za pobrat. Rukolo se brez milosti porazira, kar je ne moti preveč in znova požene, kot da se ni nič zgodil. Pr solati se tut lepo vid, zakaj je potrebno upoštevat navodila o razmakih med rastlinami, ker se tiste zanikrne flance tkole pol razmahnejo.

Ko sm lih pr solati, sm si drznu med tele vrstice solat posejat kar naslednjo rundo le-te, tko da bo nared, ko bo prva pošla. Lani tega nism prakticiru, bomo vidl če se obnese.

Posebn misterij letos mi je pa tale koleraba, ki kar noče ratat (lani naprimer, je ista sorta na podobnem mestu rastla k konopla). Kot kaže, grejo eni živali mlade koreninice posebej v slast, ker zgleda kot da so pojedene, nakar pa rastlina seveda odmre. Nism še uspel posurfat po forumih, kaj bi to blo, tko da me lahko razsvetliš, ja. Mimgrede povem še, da mandelj očitno tut umira, kar me posebej ne preseneča, sej gre za rastlino, ki dobro uspeva v bolj blagi klimi, zadnje dni pa te kle ni.

Za konec pa še summa današnjega plenjenja - vreča berivke, vreča špinače, vreča kreše, VREČA rukole, bera redkvic (tem namreč tale ohladitev dobro dé) in pa nekaj drobnjaka za v puter...

Salata

Te dni zgolj malce plejem in ugotavljam, kva je že iz zemle pokukal. Tkole recimo zgleda fižol...

... pa brstični ohrovt...

...pa por...

..borovnica cveti...

...mimgrede pa naberem še berivke vrečo. To je sicer ena sorta solate, vmes pa denem še mlado solato ledo in ledenko, nakar je vse skp težko ločt in zatorej gre vse skp v eno skledo...

Ker je precej mokro te dni, je seveda precej blatna solata, tko da jo operem v treh vodah, čeprou je bla voda že po prvi čista - nared kukr čš ane...Sicer je pa taka slastna hrustljava, loh bi jo tut brez vsega jedu, dober tek!